Copy
Zofijina humanistična postaja, maj 2016
Okrožnica društva Zofijini ljubimci in bloga Humanistična postaja
MAJ 2016

Namesto uvodnika

»Skrajno nehumano in necivilizirano »branjenje evropskih meja pred vdori barbarov« nikakor ni lastno le Orbanu in Cerarju. Evropa se že vrsto let sistematično obdaja z zidovi, bodečimi žicami in stražnimi stolpi ter se tako spreminja v luksuzno taborišče za izbrance, ki so imeli to srečo, da so se rodili tam, kjer njihovih domov ne bombardirajo vojaška letala, njihovih žena, hčera in sester ne posiljujejo pripadniki skrajnih milic, v  njihovih mestih pa je na voljo dovolj vode, hrane, odej in trdnih  streh za veliko večino prebivalcev. Da o pametnih telefonih in izjemni izbiri televizijskih resničnostnih šovov, ki jo imajo za  zidovi evropske trdnjave na voljo njeni privilegirani taboriščniki, niti ne govorimo. Begunska tragedija je leta 2015 doživela vrhunec. Ker je vstopila (in kolikor se le da hitro tudi izstopila) tudi na slovenska tla, je postala domača zgodba in ena glavnih notranjepolitičnih tem. Podobno je bilo po vsej Evropi, a takšnega šoka, kot ga je bilo čutiti v Sloveniji in drugod po rasno homogeni bivši komunistični Evropi, ki jo z zamudo prežema stockholmski sindrom, ni bilo mogoče čutiti nikjer drugje. Visoko ceno nacionalizma, etnocentrizma in ideološke ortodoksnosti vedno in povsod plačuje tisti drugi. Za tiste, ki so se z vso silo postavili na branike 19. stoletja, je begunska tragedija prišla kot naročena. Toda ne gre pozabiti, da je begunska (in migrantska) zgodba permanentna. Da je bilo leta 2015 le bolj »intenzivno« in so begunci nase nehote opozorili tudi tam, kjer do zdaj niso imeli nobenega neposrednega stika z vojnami v Siriji, Afganistanu, Somaliji in Jemnu, kaosom v Iraku, notranjim konfliktom v Pakistanu, uničujočimi podnebnimi spremembami v Sahelu in Bangladešu ter vojaško hunto v Eritreji. Begunska zgodba bo tudi zgodba jutrišnjega dne. Begunska zgodba je zgodba danes. Begunska zgodba je bila zgodba včeraj.« Boštjan Videmšek, v knjigi »Na begu, Moderni eksodus (2005–2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam«
VABILO

Na begu Zofijini ljubimci
Vabljeni na predstavitev knjige »Na begu – Moderni eksodus (2005–2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam«, avtorja Boštjana Videmška in fotografa...
Preberi»

OBVESTILI

Poziv k oddaji prispevkov za revijo »Platforma«
Novonastala revija Platforma: revija za povezovanje doktorskih študentov filozofije in družbene teorije, katere organizacija poteka pod okriljem Podiplomske šole ZRC SAZU v Ljubljani, vabi  vse doktorske študente/ študentke in mlade doktorje/doktorice znanosti, k sodelovanju in oddaji teoretskih prispevkov v prvi številki, ki bo izšla v začetku novembra 2016. Kakor...
Preberi»

Vabilo k pripravi in dostavi prispevkov za »Ateistični zbornik 2015 – 2016«
Združenje ateistov Slovenije (ZAS) je leta 2012 izdalo „Ateistični zbornik 2011–2012“, leta 2014 pa „Ateistični zbornik 2013–2014“ (oba sta dostopna na spletni strani). V ZAS smo se odločili, da bomo pristopili k pripravi še tretjega zbornika. Zatorej vas vabimo, da prispevate k vsebini nastajajočega “Ateističnega zbornika 2015–2016”. Tematsko polje...
Preberi»

ZOFIJINA MODROST

Tehnološko preoblikovanje človeka, narave in družbe
Tehnološko preoblikovanje človeka, narave in družbe: tehnološka konvergenca, krepitev človeka ter odgovorno raziskovanje in inoviranje Uvod Znanost in tehnologija igrata vedno bolj pomembno in transformativno vlogo v sodobnih človeških družbah, še posebej v razmerah naraščajoče globalne prepletenosti in povezanosti. V določenem oziru gre za nadaljevanje trenda, ki je prisoten...
Preberi»

Kariere z ovirami – ženske v znanosti
»…  je tipična ženska v znanosti, ki  dela veliko več kot moški, ker se mora vsak dan znova in znova dokazovati ter biti izredno stroga do sebe. Saj je prijazna, a nima časa za pogovor, ker jo vedno čaka delo. Resnično težko razumem, kako lahko ženske to vzdržijo...
Preberi»

Etična zaveza znanosti
Pri reviji The Economist so oktobra 2013 v osrednjem članku številke z naslovom “How science goes wrong”1 obravnavali vedno večje težave, s katerimi se soočajo nekatera področja sodobne znanosti. Predstavili so presenetljivo ugotovitev, da vse več znanstvenih odkritij, ki jih raziskovalci objavijo tudi v uglednih znanstvenih revijah, ni mogoče...
Preberi»

CENZURIRANO

Panamski dokumenti, globalni problemi in potreba po novih rešitvah
»There are only global solutions to global problems« (Zygmunt Bauman) Ko sem opravljal podiplomski študij iz politične ekonomije, sem na univerzi v Cambridgeu prisluhnil zanimivemu predavanju o političnih in ekonomskih vidikih globalizacije. Mednarodno priznani intelektualec Zygmunt Bauman je svoj poseg zaključil s sledečo mislijo: »globalni problemi zahtevajo globalne rešitve«....
Preberi»
 
KOTIČEK

Mi.
We. Featuring the words of Arundhati Roy (2006) »We« je zanimiv dokumentarni eksperiment neznanega avtorja, ki skozi besede svetovno znane pisateljice indijskega rodu, Arundhati Roy in glasbo izbranih sodobnih izvajalcev, predstavlja svet politike moči, vojne, korupcije, prevar in izkoriščanja. To je preprosta in učinkovita vizualizacija govora Arundhati Roy, ki...
Preberi»

SEKCIJA UTD

Poizkusi uvedbe Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) na Nizozemskem
Od začetka leta 2014 smo bili zaposleni z ustanavljanjem »Odbora za priporočanje UTD« in »Odbora za svetovanje o UTD«, za katere upamo, da bodo še povečali možnosti za politično podporo pri poskusih, povezanih z Univerzalnim temeljnim dohodkom (UTD). V petek, 21. novembra 2014 smo dobili ogromno spodbudo k našim...
Preberi»

Ne glede na to, kaj bo naredila vlada, smo na poti v prihodnost brez služb
V mnenjskem uvodniku v The Wall Street Journalu je nekdanji finančni minister Lawrence Summers oživil razpravo, ki sem jo o prihodnosti brez služb imel s futuristom Rayem Kurzweilom leta 2012. Ponovil je besede Petra Diamandisa, ki pravi, da se premikamo iz zgodovine pomanjkanja k dobi izobilja. Potem je ugotovil, da...
Preberi»

Dan Univerzalnega Temeljnega Dohodka, maj 2016
1. maj je dan Univerzalnega Temeljnega Dohodka (UTD)!   »Praznujmo preteklost, sprejmimo sedanjost in objemimo prihodnost dela – s 1. majem – dnevom UTDja!« Kaj bi naredili z mesečnim prihodkom, ločenim in dodatkom kakšnemu drugemu prihodku, toda zasluženim kot državljansko pravico, ki je dovolj visok, da bi lahko z...
Preberi»

Minimalna plača za delo na facebooku
Zgodovina medijske panoge zato nazorno pokaže, kako zelo se je na prelomu tisočletja spremenila narava človeškega dela. Mladi znanstvenik Charles Darwin je bil v veliki zadregi. Vse življenje je poslušal trditev, da je bog ustvaril nebo, Zemljo in vsa živa bitja, ki so od stvarjenja ostala enaka. Toda zapiski,...
Preberi»

RKC in UTD
Kdo se je dejansko izgubil, levica v desnih idejah ali desnica v levih? V prejšnji številki Mladine je bila v intervjuju s patrom Brankom Cestnikom postavljena teza, da RKC nasprotuje univerzalnemu temeljnemu dohodku (UTD) zato, ker ga propagira levica – »ker je danes to idejo skuhala levica, smo seveda...
Preberi»

Rešitev za (skoraj) vse: delati manj
Prekomerno delo in pritisk sta statusna simbola. Vendar so nadure smrtonosne. Če bi delali manj bi naredili manj napak, naslovili bi neenakosti in imeli boljše življenje Če bi vprašali Johna Maynarda Keynesa, kaj bi lahko bil največji izziv 21. stoletja, ne bi dvakrat premišljal – prosti čas. Keynes je...
Preberi»

Panamski dokumenti so dokaz, da je uvedba univerzalnega temeljnega dohodka mogoča
Panamski dokumenti dokazujejo, da bi si ZDA lahko privoščile univerzalni temeljni prihodek. V tako bogati državi, kot so ZDA nihče ne bi smel biti reven. Kljub temu 15 odstotkov Američanov živi pod mejo revščine. Ena najboljših rešitev tega problema je najbrž ena najstarejših in najenostavnejših: vsakdo bi moral imeti...
Preberi»

DOMA IN PO SVETU

Kje jaz živim?
Kaj pa, če ne živimo v Blatnem dolu? Kaj pa, če živimo v tipični moderni evropski državi? Butale, Blatni dol, Zlovenija, Slovenistan, sLOLvenija, Noriško kraljestvo … Seznam ciničnih odgovorov na vprašanje »kje jaz živim?« z vsakim dnem postaja daljši. Mediji nas pač vsako jutro zasujejo z novimi novicami o...
Preberi»

O novem obskurantizmu
V petintridesetih letih, odkar obstaja Krt (najprej kot Knjižnica revolucionarne teorije pri UK ZSMS in potem kot ena od knjižnih zbirk Založbe Krtina), so se zvrstili dogodki zgodovinskih razsežnosti, od poraza socializma in osamosvojitve Slovenije do sistemske krize kapitalizma, ki se po globini in trajanju lahko meri samo še...
Preberi»

Zarota kot razlaga sveta ,
Leksikalna definicija zaroto označuje kot »tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti«, in drugič kot »tajen dogovor, načrt za nasprotovanje komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu«. V sodobni družbi je zelo pogosto dojemanje družbenega dogajanja kot niza zarot. Temu se je potrebno zoperstaviti...
Preberi»

Jaffa: Od največjega mesta v Palestini do revnega predela Tel Aviva
Intervju s palestinskim zgodovinarjem in politikom iz Jaffe Zgodba Jaffe, palestinskega gospodarskega in kulturnega središča do ustanovitve Izraela, je mikrokozmos palestinske katastrofe, pravi palestinski zgodovinar in politični aktivist Sami Abu Šehade. Ime Jaffa se povsod po svetu povezuje predvsem s pomarančami, s čimer ni nič narobe. Ravno izvoz pomaranč,...
Preberi»

BLOGI

Humanistična postaja

Odločitev je naša Roxanne Meadows, Joel Holt
Poglej»

Socialni mediji so past Ricardo de Querol, Zygmunt Bauman
Preberi»

Oglaševanje na tehtnici – Druga stran oglaševanja

Vrnitev novinarstva v službo aktivne javnosti Uroš Esih
Preberi»

Spletna razstava »Prava cena goriv« Društvo Focus
Preberi»

»Vojne in beda so zato, ker hočemo vzeti zase in nikomur dati.« Vesna Humar
Preberi»

Afera VW: Koliko sploh lahko še zaupamo avtomobilski industriji? ZPS
Preberi»

Ubija nas nežno – Oglaševalska podoba žensk Jean Kilbourne
Preberi»

Vir čistoče – in slabe volje Darinko Kores Jacks
Preberi»

Konec kapitalizma in druge zgodbe Boris Dežulović
Preberi»

Nevarni načini kako oglasi vidijo ženske Jean Kilbourne, TEDx
Preberi»

Resnice o izdelkih
Preberi»

Pristni izdelki iz domačih medijskih kmetij Boris Vezjak
Preberi»

Novo barbarstvo Miha Mazzini
Preberi»

In Media Res

Večer Revije: o nekem družbeno odgovornem nakupu
Preberi»

Pandurjeva smrt skozi tabloidno razkritje
Preberi»

Slovenski rasizem zanimiv za BBC in Guardian, ne pa za domače medije
Preberi»

Zakaj so znamke Dela Revij bile prodane za štirikrat nižjo ceno?
Preberi»

Ko nacionalka »trga«: kdo je skoraj pretepel Luko Mesca?
Preberi»

Štularjeva velika ušesa
Preberi»

May the Force be with you: kdo so Kanglerjevi strici
Preberi»

Janšev sozapornik v službi resnice: kako utajiti davke
Preberi»

Dobri zgledi vlečejo: Janšev portal sugerira, da Carlova in Paškova umakneta svojo tožbo
Preberi»

Največji heroji in tiči slovenstva: Maister in Krkovič
Preberi»

Prvi maj, ad Hitlerum
Preberi»

Kako je Kangler pojasnil premoženje
Preberi»

Ni penzije brez seksa: ko Finance svetujejo varno prihodnost
Preberi»

Cerarjevi mali ljudje
Preberi»

Kritična javnost, ki bi rešila medije
Preberi»

Išče se stik z generalno direktorico RTV Slovenija
Preberi»

Pristni izdelki iz domačih medijskih kmetij
Preberi»

Novinarstvo na 3. maj kot fenomenalen poklic
Preberi»

Za murgelske služabnice gre
Preberi»
VIDEO

'Requiem For The American Dream' (Noam Chomsky)
Poglej»
Več video vsebin»
CITAT

»Da, splačalo bi se klinično, natančno raziskati metode Hitlerja in hitlerjanstva in pokazati zelo imenitnemu, zelo humanističnemu, zelo krščanskemu meščanu 20. stoletja, da nevede skriva v sebi Hitlerja, da je Hitler naseljen v njem, da je Hitler njegov demon in da ni logično, če ga graja, in da navsezadnje tisto, kar Hitlerju zameri, ni zločin sam na sebi, zločin proti človeku, ni poniževanje človeka samo na sebi, pač pa zločin proti belemu človeku, poniževanje belega človeka, da mu zameri, da je v Evropi uporabil kolonialistične postopke, ki so bili doslej v rabi le za Arabce v Alžiriji, kulije v Indiji in črnce v Afriki.«

Razprava o kolonializmu, 1955
Avtor:
 

URADNE URE DRUŠTVA ZOFIJINI LJUBIMCI
 
Vsako sredo med 10. in 13. uro in vsak četrtek med 13. in 18. uro.
Preberi»

Stara spletna stran Zofijinih
Filozofski forum
Knjižnica Tete Rose
Share
Tweet
Forward
Zofijini ljubimci
Humanistična postaja
Twitter
Twitter
Facebook
Email
CC, 2016, Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike



Ne želite več prejemati okrožnice?
Lahko se odjavite!






This email was sent to <<E-mail naslov>>
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Zofijini ljubimci · hum.postaja@gmail.com · zofijini@gmail.com · Cirkovce 2326 · Slovenia

Email Marketing Powered by MailChimp